Če se državljani ne odločijo za podnebno nevtralne rešitve, bo zelo težko dati nove tehnologije na trg.

Podnebne spremembe nezadržno kažejo svoje zobe, ukrepi za ublažitev pa zaostajajo. Po nekaterih ocenah naj bi bilo za dosego ciljev Pariškega sporazuma raven ambicij približno potrojiti ali morda celo popeteriti. To pomeni vsaj 3- do 5-krat več vlaganja v zeleno, trajnostno. Kako? Z naložbami, ki jih financirajo emisijski kuponi. Danes je le manj kot četrtina svetovnih emisij toplogrednih plinov pokrita s pobudami za določanje cen ogljika, četudi že vrabci čivkajo, da cene ogljika spodbujajo zelene naložbe, ustvarjajo enake konkurenčne pogoje in s tem dobičkonosnost, smo slišali na webinarju v organizaciji Haga Initiative, CER in CLC. 

Nina Ekelund, izvršna direktorica Haga Initiative je prepričana, da lahko podjetja oziroma gospodarstvo pomaga v boju proti ogrevanju ozračja oziroma poskrbi, da se naš planet ne ogreje za več kot 1,5 stopinje Celzija. Razgovori s podjetji, ki so jih izvedli, so pokazali, da se biti zelen splača z več vidikov, tudi kar zadeva »branding«. »Ambition index 2021, ki spremlja 100 največjih podjetij, je pokazal, da bo vsako tretje podjetje prepolovilo izpuste do leta 2030, medtem ko je leta 2020 tako trdilo le vsako peto podjetje,« je dejala Ekelundova. 

Vsi sektorji se premikajo k podnebni nevtralnosti

Ker podnebne spremembe zadevajo vse nas, je tudi pričakovano, da se proti njim borimo vsi. Razogljičenja določenih sektorjev se je začelo že pred desetletji, pravi Jouni Keronen, direktor Climate Leadership Coalition. »Razogljičenje dosegamo s krožnim gospodarstvom, hrambo zelene energije, novimi, okolju prijaznejšimi gradbenimi materiali in tudi novimi »gorivi« za promet,« pravi. Dodaja, da bomo potrebovali več vodika in biogoriv za promet; naučiti se bomo morali pridelati tudi več hrane z manj izpusti. Pri prehodu v ničogljičnost oziroma podnebno nevtralnost so ključnega pomena aktivni državljani. »Če se državljani ne odločijo za podnebno nevtralne rešitve, bo zelo težko dati nove tehnologije na trg. Na Finskem je analiza pokazala, da se dve tretjini sprememb zgodita zaradi ali s pomočjo državljanov,« je dejal Keronen. Dodal je, da bomo morali investicije potrojiti. Zlata jama za te investicije je davek od ogljika, ampak ga ne izkoriščamo učinkovito. »Leta 2020 je bilo le 22 % izpustov pokritih s ceno ogljika. Prihodki od obdavčitve ogljika so znašali 53 milijard ameriških dolarjev,« pravi Keronen in opozarja, da »kaznujemo le za eno monetarno enoto, podpiramo pa za 10 enot«. 

VIR: www.cer-slo.si