Z zavezami EU k ničogljični družbi se spreminjajo tudi delovna mesta. Povpraševanje po delavcih pri gradnji novega, »zelenega« sveta in družbe se bo v prihodnjih letih povečalo. A kot opozarjajo strokovnjaki, lahko pomanjkanje ustreznih veščin delovne sile ovira razvoj gradbenega sektorja in njegove potencialne koristi. Pojavljajo se nove potrebe po spretnostih, povezane z energetsko učinkovitostjo, upravljanjem vode in obnovljivo energijo v stavbah, smo slišali na dogodku Šampioni zelene preobrazbe, kampanje za razogljičenje gospodarstva in doseganje ciljev zelenega dogovora.

Ne zatiskamo si oči pred podnebnimi spremembami

Evropejci se namreč zavedamo nujnosti sistemskih sprememb v družbi. »Devet od 10 Evropejcev meni, da je varovanje okolja pomembno; enak delež jih meni, da so podnebne spremembe resna težava sveta,« je raziskave Eurobarometra povzela Guia Bianchi, zunanja raziskovalka za Joint Research Centre (JRC) pri raziskovalnem središču Evropske komisije. Ruth Reichstein, svetovalka odbora predsednice Evropske komisije za pobudo Novi evropski Bauhaus ob tem dodaja, da »če želimo biti zeleni, moramo biti konkurenčni«. To pa zahteva tudi trajnostne kompetence – medsebojno povezan nabor znanja, spretnosti, stališč, ki omogočajo učinkovito ukrepanje v svetu v zvezi s trajnostnimi problemi, izzive in priložnosti glede na kontekst. »Nujno moramo 'učeče se' opremiti s kompetencami tako, da bodo postali etični reševalci težav, odgovorni in vpeti v dogajanje,« je prepričana Bianchijeva.

Kakšne kompetence bodo morali v bodoče imeti zaposleni? 
Med ključne kompetence, ki sodijo v polje trajnostnega razvoja, Bianchijeva prišteva: sposobnost sistemskega razmišljanja, sposobnost razmišljanja o prihodnosti, sposobnost razmišljanja o vrednotah, strateške kompetence, medosebne kompetence oziroma znanja, integrirano sposobnost reševanja problemov, izvajanje nalog in osebnostne lastnosti, ki sovpadajo s filozofijo trajnostnega razvoja. A to še ni vse. Več možnosti za zaposlitev bodo imeli ljudje, ki obvladajo sočutno komunikacijo in vodijo projekte z veliko odgovornostjo. Zelena delovna mesta se bodo namreč spremenila. No, ne vsa, velika večina pa, pravita Bianchijeva in Reichsteinova. »Nove zelene službe, ki šele nastajajo, bodo zahtevale povsem nove sposobnosti in znanja, ki ga bo treba neprestano nadgrajevati,« pravi Bianchijeva. 

Novi evropski Bauhaus – 85 milijonov evrov za pilotne projekte 

Novemu, zelenemu se gradbeništvo že prilagaja v interdisciplinarnem projektu Novi evropski Bauhaus. Gre za smer, gibanje, ki bo skozi stavbe ustvarila eksperimentalne prostore, ki združujejo umetnost, kulturo, znanost in tehnologijo, prikazujejo nove rešitve, ki pomagajo pri razvoju novih vodilnih trgov. »To je trajnost, združena z estetiko in vključenostjo,« pravi Ruth Reichstein. Pojasnjuje, da slednje velja tudi za prenovo stavb – teh v EU ne manjka –, za katere želijo, da niso zgolj energetsko varčne, ampak da so tudi »prijetne za bivanje, življenje«. Nadalje meni, da je čas zrel za spremembe. Zrel je za novi evropski Bauhaus, za novi življenjski stil, ki je trajnosten in moderen hkrati. »To pa zahteva premike v glavah,« se ne slepi Reichsteinova. Da bi dosegli ta dva cilja – trajnost in modernost –, so pred dvema tednoma predstavili orodja komunikacije. »Hrbtenica Bauhausa je evropski Bauhaus. Pogledati bomo morali obstoječo nacionalno, regionalno in nadnacionalno zakonodajo, da bi ugotovili, kaj preprečuje recimo prihod nizkoogljičnega betona na tržišče. Ko bomo videli, kje vse so pomanjkljivosti, bo tudi Evropska komisija lažje naslovila države članice glede preprek pri inovacijah,« je dejala. Za pilotne projekte – za izobraževanje, za lokalne iniciative, skratka za različne aktivnosti s tega področja novega evropskega Bauhausa, je na voljo 85 milijonov evrov, je še dejala Reichsteinova.