Evropa in z njo Slovenija si zastavljata ambiciozne cilje na področju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Trajnostna gradnja je izjemno pomemben del širšega prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo. Ciljamo na razogljičenje stavbnega fonda do leta 2050. To zahteva gradnjo visoko učinkovitih novih stavb in intenzivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, prehod na oskrbo z energijo iz obnovljivih virov, izbiro gradbenih materialov z manjšim ogljičnim odtisom, gradnjo iz recikliranih surovin, odpira vrata za nove, zelene tehnologije in informacijske rešitve ter uvaja nove kompetence po celotni vrednostni verigi gradbenega sektorja. Predstavljena je bila tudi neposredna povezanost gradnje z drugimi sektorji - energetiko, mobilnostjo, financami, digitalizacijo in ne nazadnje tudi z zdravjem.

12 sogovornikov, slovenskih in mednarodnih strokovnjakov, je osvetlilo izzive s katerimi se danes sooča trajnostna gradnja. Izzivi in trendi na področju stavb in zelenega dogovora so pritegnili številne različne deležnike gradbene verige k iskanju trajnostnih rešitev in dobrih poslovnih idej.

Dogodek je bil organiziran na najvišji državni ravni, z otvoritvenim govorom ministra za gospodarstvo in tehnološki razvoj, Zdravka Počivalška. Dogodka se je udeležilo več kot 70 strokovnjakov. Za namene širjenja vsebin med vse zainteresirane deležnike smo s pomočjo medijskih partnerjev, Instituta Jožef Štefan in Agencije Lotos, dogodek tudi snemali. Foto utrinki z dogodka so objavljeni na Facebook straneh partnerjev.

Pooblaščeni in nadzorni inženirji IZS so za udeležbo na posvetu dobili eno kreditno točko, pooblaščeni arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci ZAPS pa tri kreditne točke, skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev.


 
PROGRAM DOGODKA >>
 

---

GRADBENI SEKTOR & IZZIVI
•    je strateškega pomena za številne države po vsem svetu,
•    zagotavlja stavbe in infrastrukturo za gospodarstvo in družbo,
•    je odgovoren za 39% vseh emisij ogljika na svetu (28% obratovalnih emisij, 11% emisij ogljika tekom priprave materialov in gradnje),
•    zagotavlja 18 milijonov neposrednih delovnih mest,
•    prispeva k približno 9% BDP EU,
•    stavbe porabijo približno 40% končne energije,
•    75% stavb je energetsko neučinkovitih,
•    90% časa preživimo v zaprtih prostorih,
•    30% novih in prenovljenih stavb po vsem svetu je razlog za številne zdravstvene težave, povezane s slabo kakovostjo zraka v zaprtih prostorih.

 

---

IZJAVE SOGOVORNIKOV IN PREDAVATELJEV

»Pomembno je, da gradimo kakovostno in, da najnižja cena ni glavno merilo pri izboru, še posebej javnih naročil. Naši cilji, ki smo si jih zadali v okviru Evropskega zelenega dogovora so zelo ambiciozni,  želimo povezati  vse deležnike. Cilje pa lahko dosežemo samo skupaj, z izpolnitvijo zelenih zavez, sprememb poslovnih modelov in vrednostih verig, z izmenjavo novih idej, izmenjavo izkušenj in dobrih praks, zlasti pa s spodbujanjem pilotnih in vzorčnih projektov.«
Minister Zdravko Počivalšek, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

»Zagotavljanje kakovosti v celotni verigi gradbenega sektorja je ključno za to, da bodo nove, trajnostne, zelene tehnologije v stavbah izpolnile pričakovanja. Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG), nacionalni okoljski certifikat, ki izkazuje dokazano tehnično, okoljsko, ekonomsko in družbeno komponento kakovosti proizvoda ali storitve na področju graditve dobiva novo vlogo v službi podpore razogljičenja stavbnega fonda. V projektu LIFE IP CARE4CLIMATE, v sodelovanju z vidnimi strokovnjaki z različnih področij, razvijamo nove kategorije ZKG za podporo prepoznavanju vidikov kakovosti pri celoviti prenovi stavbnega fonda. Evropski zeleni dogovor z letom 2020 zaganja nov val prenove stavb. Zato je ob tem še posebej pomembno, da bomo nove tehnologije za razogljičenje stavb podprli z ustrezno usposobljenimi deležniki v gradbeni verigi in da bomo znali prepoznati kakovost pri gradnji in prenovi ter da bomo primere dobre prakse lahko tudi izpostavili tudi kot zgled.«
Izr. Prof. Dr. Marjana Šijanec Zavrl, vodja centra GI ZRMK

»Gradbeništvo stoji pred novimi izzivi. Naše odločitve kako gradimo danes bodo imele vpliv najmanj naslednjih 30 do 50 let ali še več. Za doseganje kakovostne trajnostne gradnje je ključno povezovanje različnih deležnikov. Zato moramo iskati sinergije za oblikovanje novih poslovnih modelov. Nujno je spreminjanje navad, povezovanje, sodelovanje novih strok, digitalizacija, zelena akreditacija izvajalcev za javna naročila, smotrna poraba davkoplačevalskega denarja, kakovostna zelena javna naročila... Potrebna bo kritična masa, saj bomo lahko le skupaj spremenili delovanje. Prav s tem namenom se različni deležniki uspešno povezujemo v Centru energetsko učinkovitih rešitev.
Spodbude Eko sklada, so prinesle spremembo zavesti. Pred 12 leti smo zgradili eno do dve pasivni, oz. skoraj nič energijski hiši. Danes drugačnih hiš sploh ne gradimo več. V bistvu še več, gradimo hiše, ki pokrivajo vse potrebe bivanja, tudi energijo, mobilnost, podatke. Nam samim ne bi uspelo. Vloga Eko sklada je bila zelo pomembna.
Na podlagi lastnih izkušenj na mednarodnih trgih lahko trdim, da je Slovenija na področju gradnje, zlasti stanovanjskih hiš, vzorčni primer. V Sloveniji imamo sicer dva razpona. Na eni strani se objekti gradijo v samograditeljstvu, kjer se izvedejo projekti velikokrat drugače kot je bilo projektirano in na drugi strani visoko kakovostno projektirani in izvedeni projekti, ki so bistveno višje kakovosti kot drugod v Evropi. Nikjer v Evropi se ne gradi tako kakovostno kot v Sloveniji. Slovenci se premalo zavedamo, da smo na področju, zaenkrat sicer nišnem trgu gradnje skoraj nič energijskih hiš, vodilni v Evropi. Nikjer ni zavest končnega kupca o kakovostni gradnji na tako visokem nivoju kot v Sloveniji. Slovenija ima že danes v strukturi gradnje stanovanjskih stavb največ skoraj nič energijskih hiš med vsemi. To je ravno obratno kot je naša percepcija, kar izhaja iz naših zgodovinskih modelov. Slovenija in slovenski proizvajalci imamo zato veliko priložnost za preboj na področju skoraj nič energijskih stavb in trajnostne gradnje, ker imamo veliko znanja, referenc in primerov dobrih praks. Slovenija je lahko zato odličen primer dobre prakse gradnje skoraj nič energijskih stavb za vse države.«
Marko Lukić, direktor in lastnik podjetja LUMAR IG, član sveta zavoda CER, vodja sekcije trajnostna gradnja CER

 »Gradbeništvo se zadnja leta zelo hitro razvija – zahteve za energetsko učinkovitost, zdravo bivalno okolje, prehod v zeleno gospodarstvo, digitalizacija, nove tehnologije in materiali ipd. Za ohranjanje konkurenčnosti je zato nujno, da zaposleni temu sledijo tako, da intenzivno in usmerjeno razvijajo ustrezne kompetence. Za naše partnerje je tako KOC INOVATIS zelo dragocen, saj jih pri razvijanju  kompetenc zaposlenih močno spodbuja in podpira.«
Mag. Marjan Velej, vodja projektne pisarne KOC INOVATIS

»Zeleni dogovor EU je izjemno pomembno poglavje v zgodovini Evropske unije z ambiciozno strategijo ukrepov, namenjenih dekarbonizaciji vseh sektorjev, od prometa in energetike do kmetijstva in zgradb do leta 2050, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. V EU so stavbe odgovorne za 36% emisij ogljika, porabijo 40% energije, 75% pa je energijsko neučinkovitih, zato smo veseli, da bo prenova stavb igrala ključno vlogo v tem načrtu. Za vsak 1% dodatnega prihranka energije v stavbah do leta 2030 bo uvoz plina v EU padel za 4%, emisije toplogrednih plinov se bodo zmanjšale za 0,7%, zaposlenost pa se bo povečala za 336.000 delovnih mest. Ključno je tudi, da prenova zasebnih in javnih zgradb lahko zniža račune za energijo, poveča gradbeni sektor, ustvari nova delovna mesta in pomaga 50 milijonom Evropejcev, ki si prizadevajo ohraniti svoje domove.«
Katarzyna Wardal, EU Public Affairs Manager, Knauf Insulation

»Evropa se sooča z izjemno perečim izzivom, kako potrojiti sedanjo stopnjo prenove stavb, da bi dosegla svoje podnebne in energetske cilje, blažila podnebne spremembe in stopila na poti, da bo globalno povečanje temperature omejilo na 1,5 ° C. Obnova obstoječega stavbnega fonda je izjemna naložbena priložnost, ki lahko spodbudi gospodarstvo in ustvari lokalna delovna mesta. Trg energetske prenove ima v gospodarstvu zelo pomembno vlogo, saj znaša 109 milijard EUR in ustvarja 882 900 delovnih mest v Evropi (2015).
Lastnikom in upravnikom nepremičnin se lahko zdi postopek prenove stavb zapleten in kompleksen, zaradi dvoumnosti ukrepov, ki jih je treba izvesti, pomanjkanja znanja o obstoječih rešitvah in pomanjkanja storitev za usklajevanje vseh potrebnih tržnih akterjev, vključenih v postopek prenove. To pogosto povzroči dolgotrajne, zamudne in moteče postopke obnove. Doseganje polnega tržnega potenciala prenove zahteva spremembo paradigme v bolj usmerjeno ponudbo storitve in globljo ozaveščenost na strani povpraševanja. Nujno potrebno je, da ponudbe za prenovo objektov presegajo zgolj energetsko učinkovitost, ampak da vključujejo širši obseg izboljšav in podporne storitve.«
Dr. Sheikh Zuhaib, vodja projektov BPIE- Buildings Performance Institute Europe

»Danes nič ni pomembnejšega od razmišljanja o prihodnosti. Prihajajoča generacija arhitekturnih strokovnjakov se jasno zaveda, da vprašanje prihodnosti arhitekture ni vprašanje še ene nove zgradbe. Sprašujejo se o vsem, od tega, kako vzpostaviti nove načine izvajanja arhitekturnih storitev,  o drugačnih prostorskih odnosih, o modelih nespekulativne stanovanjske gradnje, o odprtokodnih digitalnih državljanskih platformah za arhitekturo in urbanizem. Razvijajo orodja za ponovno aktiviranje zapuščenih prostorov in delujejo kot arhitekturni aktivisti, da bi se izognili popolnemu razpadu okolja in podnebja.«
Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

»InnoRenew CoE - raziskovalni inštitut, ki je bil ustanovljen leta 2017 po uspešni pridobitvi H2020 projekta. Rešitve za podnebno krizo vidimo v znanosti, ki se posveča stavbam in materialom, kljub temu pa številni izzivi ostajajo: upoštevanje vidika trajnos tnosti pri gradnji, obratovanju in uporabi stavb; optimiziranje obnovljivih materialov; razumevanje človeških vzorcev vedenja v okviru grajenega okolja; izboljšanje počutja prebivalcev in povečanje družbene kohezije. Naša vizija je, da na področju interdisciplinarne znanosti, ki obravnava grajeno okolje, postanemo vodilna ustanova na svetu in zgled odličnosti za mednarodno raziskovanje, sodelovanje z gospodarstvom in vključevanje javnosti.«
Dr. Andreja Kutnar, direktorica InnoRenew CoE

»Evropska komisija se zaveda, da učinkovitost v gradbeništvu stagnira, medtem, ko v ostalih panogah konstantno narašča. V primerjavi z ostalimi industrijami je stopnja digitalizacije v gradbeništvu najnižja z izjemo naftne industrije. Zato je ustanovljena delovna skupina EU BIM Task Group, katere cilj je spodbujati skupno uporabo BIM, kot "digitalno gradnjo", pri javnih investicijah s skupnim ciljem izboljšanja vrednosti za javni denar, kakovost javnega premoženja in za trajnostno konkurenčnost industrije. BIM (Building Information Modeling) ni samo orodje za načrtovanje temveč tudi orodje za celovito upravljanje z informacijami tekom celotnega investicijskega procesa. Je integriran proces vseh udeležencev projekta na skupnem digitalnem modelu in popoln nadzor nad informacijami skozi ves življenjski ciklus gradnje. Podobno kot so storili v drugih državah, smo tudi v Sloveniji že pripravili akcijski načrt, s katerim bi sistemsko uvedlo digitalizacijo v procese graditve, potrebno bi ga bilo čimprej implementirati.«
Ksenija Marc, Vodja Sektorja, DRI upravljanje investicij, d.o.o., predsednica SiBIM in predstavnica Slovenije pri EU BIM Task Group

»Stavbe imajo velik vpliv na emisijo toplogrednih plinov in porabo primarne energije. Hkrati postaja kompleksnost upravljanja, zagotavljanje ustreznih pogojev bivanja in varnosti izredno kompleksno. V stavbah je vedno več različnih sistemov, katere je potrebno med seboj ustrezno povezati, jih upravljati in zagotavljati učinkovito delovanje skozi življenjski cikel stavbe. Hkrati se stavbe pojavljajo ne samo kot porabnik, temveč tudi kot proizvajalec oz. hranilnik energije. Iz tega razloga je potrebno stavbe ustrezno integrirati v energetski sistem, ki prav tako postaja izredno dinamičen in kompleksen… Poleg omenjenih izzivov je potrebno omeniti, da se je učinkovitost v gradbeništvu skozi desetletja bistveno manj povečevala kot v drugih panogah. Prav digitalizacija je tista, ki bo omogočila velike spremembe v gradbeništvu, podobno kot jo je v Industriji…«
Mag. Igor Kulašič, vodja Smart Infrastructure, Siemens

»Zgradbe so cilj in izvor prometa. Ni vseeno, kakšne vrste promet pritegnejo, saj predstavlja promet največji vir izpustov toplogrednih plinov pri nas. Če želimo, da so trajnostne, jih moramo zasnovati in upravljati tako, da pritegnejo čim manj avtomobilskega prometa.«
Marko Peterlin, direktor IPOP – Inštitut za politiko prostora