Namen načrta je doseči dvojni cilj, tj. odpraviti odvisnost EU od energije in doseči podnebne cilje, in sicer z vrsto ukrepov za varčevanje z energijo, diverzifikacijo oskrbe z energijo in pospešenim uvajanjem obnovljivih virov energije.

 

Zato načrt vključuje naslednje strategije in zakonodajne predloge.

 

V načrtu je določen cilj REPowerEU:

• do leta 2025 bo na novo nameščenih več kot 320 GW sončnih fotovoltaičnih elektrarn, kar je več kot dvakrat več kot danes, do leta 2030 pa skoraj 600 GW,
• podvojitev trenutne stopnje uvajanja individualnih toplotnih črpalk, kar pomeni skupno 10 milijonov enot v naslednjih petih letih,
• obravnava zakonodajno pobudo za povečanje deleža vozil z ničelnimi emisijami v javnih in podjetniških voznih parkih nad določeno velikostjo ter se sklicuje na zakonodajni sveženj o okolju prijaznejšem tovornem prometu.

Spremembe revizij direktive o obnovljivih virih energije, direktive o energetski učinkovitosti in direktive o energetski učinkovitosti stavb, ki predlagajo:

• • ciljno energetsko učinkovitost zvišati z 9 % na 13 % v primerjavi z napovedmi referenčnega scenarija za leto 2020.
  • Cilj glede obnovljivih virov energije za bruto končno porabo do leta 2030 povečajte s 40 % na 45 %.
  • Vključuje naslednje obveznosti iz Direktive o energetski učinkovitosti stavb.
  • Države članice zagotovijo namestitev ustreznih naprav za pridobivanje sončne energije:
    • do 31. decembra 2026 na vseh novih javnih in poslovnih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 kvadratnih metrov,
    • do 31. decembra 2027 na vseh obstoječih javnih in poslovnih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 kvadratnih metrov,
    • do 31. decembra 2029 za vse nove stanovanjske stavbe.

Sporočilo o strategiji EU za sončno energijo, ki vključuje naslednje tri glavne elemente:

• Evropska pobuda za sončne strehe, ki bo spodbujala hitro in množično uvajanje fotovoltaik,
   
• skrajšanje in poenostavitev postopkov izdaje dovoljenj (glej ločen predlog o postopkih izdaje dovoljenj spodaj),
   
• Partnerstvo EU za znanje in spretnosti na področju sončne energije, ki bo zagotovilo razpoložljivost dovolj kvalificirane delovne sile za soočanje z izzivom proizvodnje in uporabe sončne energije po vsej EU. Na ravni EU bo Komisija v okviru načrta REPowerEU združila ustrezne zainteresirane strani v sektorju obnovljivih virov energije, vključno z industrijo sončne, vetrne in geotermalne energije, biomase in toplotnih črpalk, pa tudi regionalne in nacionalne organe za izdajo dovoljenj, da bi v okviru Pakta za znanja in spretnosti vzpostavila obsežno partnerstvo EU za spretnosti na področju obnovljivih virov energije na kopnem, vključno s sončno energijo,

• Evropska zveza za sončno energijo, katere cilj je z inovacijami podprta širitev odporne industrijske vrednostne verige na področju sončne energije v EU, zlasti v proizvodnem sektorju fotovoltaike.

Strategija priznava tudi pomen pridobivanja sončne energije s strani podjetij in podpira ukrepe za spodbujanje pogodb PNE in pospeševanje izdajanja dovoljenj za projekte na področju obnovljivih virov energije.
 

Strategija podpira tudi ukrepe za zamenjavo kotlov na zemeljski plin za ogrevanje stanovanjskih ali poslovnih prostorov s sončno toploto in sončno energijo v kombinaciji s toplotnimi črpalkami ter nižje stopnje DDV za energetsko učinkovite ogrevalne sisteme z nizkimi emisijami in sončne kolektorje, da se zmanjšajo začetni stroški naložbe.

 

• države članice bi morale določiti zavezujoče najdaljše roke, časovne okvire za postopkovna pravila in enoten postopek za oddajo vlog,
   
• spodbuja racionalizacijo in učinkovito usklajevanje med različnimi ravnmi upravljanja,

• vse na enem mestu za izdajo dovoljenj,
   
• popolnoma digitalni postopki izdajanja dovoljenj in e-komunikacija,
   
• potrebo po hitri opredelitvi "primernih" območij za vzpostavitev projektov za obnovljive vire energije in "izključitvenih območij",

• izvajanje dolgoročnega načrtovanja omrežja in naložb,

• vzpostavitev poenostavljenih postopkov za obnovitev moči obstoječih elektrarn, vključno z racionaliziranimi postopki okoljske presoje,
   
• zagotoviti, da sistemski operaterji uporabljajo pregleden in digitalen postopek, zagotavljajo informacije o zmogljivosti omrežja, optimizirajo uporabo zmogljivosti omrežja,
   
• zagotovitev pravne varnosti za spremembo namembnosti plinovodov za vodik.

• obveznosti, da se v ključnih sektorjih poveča energetska učinkovitost, medtem ko se subvencije za tehnologije na fosilna goriva ustavijo,
   
• ustanovitev evropske koalicije na visoki ravni za financiranje energetske učinkovitosti z državami članicami in finančnim sektorjem, ki bo temeljila na uspešni skupini finančnih institucij za energetsko učinkovitost (EEFIG),
   
• nabor ukrepov za doseganje takojšnjega prihranka energije z nekaterimi od naslednjih ukrepov:
   
  • aktiviranje finančnih in davčnih spodbud za hitrejšo uvedbo toplotnih črpalk, na primer z znižanjem DDV in obveznostmi glede energetske učinkovitosti,
     
  • uvedba nepovratnih sredstev za zamenjavo kotlov na fosilna goriva za neposredno nadomestitev povpraševanja po zemeljskem plinu,
     
  • pospešiti in finančno podpreti zamenjavo sistemov na fosilna goriva z obnovljivimi viri energije, tudi s spodbudami, kot so davčne olajšave ali subvencije, zlasti v obstoječih stavbah z več kot 12 let starimi kotli,
     
  • sprememba cen energije za spodbujanje manjše porabe energije in goriva, vključno z odpravo prednostne obravnave fosilnih goriv in pavšalnih cen energije ter uvedbo progresivnih tarif in drugih rešitev za spodbujanje varčevanja in prehod s plina na elektriko.

Skupno sporočilo o zunanjem energetskem udejstvovanju EU, ki vključuje:

• ustanovitev energetske platforme EU za združevanje povpraševanja, usklajevanje uporabe infrastrukture, pogajanja z mednarodnimi partnerji ter pripravo na skupne nakupe plina in vodika,
   
• sklenitev partnerstev za vodik s tremi glavnimi koridorji za uvoz vodika z območja Severnega morja (Norveška in Združeno kraljestvo), južnega Sredozemlja in Ukrajine,
   
• niz ukrepov za pospešitev globalnega prehoda na zeleno in pravično energijo, vključno s
   
  • pospeševanjen globalnega prehoda na zeleno energijo z omogočanjem trajnostnih naložb in povezljivosti prek Global Gateway,
     
  • sodelovanjem pri pravičnem prehodu in postopnem opuščanju premoga s partnerskimi državami EU, tudi v njenem sosedstvu,
     
  • prizadevanjem za zagotovitev globalne zaveze 100 milijard USD letno za financiranje podnebnih sprememb in uporabo prispevka EU v podporo zelenemu in pravičnemu prehodu,
     
  • izvajanjem skupnega partnerstva za energetski prehod z Južno Afriko in preučitev možnosti za vzpostavitev drugih globalnih partnerstev po tem modelu,
     
  • uskladitvijo in izvajanjem globalnih pobud za odpravo subvencij za fosilna goriva ter sodelovanje z državami, ki so močno odvisne od energije iz premoga, da bi to dosegli,
     
  • sodelovanjem z IEA, IRENA in ILO pri spodbujanju pravičnega in vključujočega prehoda po vsem svetu.

• za biometan: določa orodja, vključno z novim industrijskim partnerstvom za biometan in finančnimi spodbudami za povečanje proizvodnje na 35 milijard kubičnih metrov do leta 2030, tudi prek skupne kmetijske politike.
   
• Cilj novega pospeševalnika za vodik je do leta 2030 zagotoviti 10 milijonov ton domače proizvodnje vodika iz obnovljivih virov in 10 milijonov ton uvoza vodika iz obnovljivih virov.

Načrt vključuje tudi smernice o načrtih za obnovo in odpornost v okviru programa RePowerEU.

 

Vsi ustrezni dokumenti, vključno s prilogami in informativnimi listi, so na voljo tukaj.

 

 

Načrt REPowerEU opredeljuje potrebo po naložbah v višini 300 milijard EUR, ki naj bi jo pokrili z naslednjo shemo:

• 225 milijard evrov posojil bo zagotovljenih iz Sklada za oživitev gospodarstva in odpornost (RRF).
   
• 20 milijard EUR iz rezerve za stabilnost trga v okviru ETS: dražba pravic ETS, ki se trenutno hranijo zunaj trga EU in bi bile leta 2023 verjetno razveljavljene. To naj bi prineslo 20 milijard EUR svežih sredstev.
   
• 26,9 milijarde EUR iz skladov kohezijske politike (ki jih je zdaj mogoče preusmeriti v RRF, če bodo podpirali cilje projekta REPower).
   
• 7,5 milijarde evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za podeželje (ki jih je zdaj mogoče preusmeriti v RRF, če bodo podpirali cilje projekta REPower).
   
• 3 milijarde evrov iz sklada za inovacije.
   
• Preostali del pa bodo prispevala nacionalna sredstva + EIB + zasebne naložbe + davčna reforma.

Od dodatnih naložb v višini 210 milijard evrov do leta 2027 za zmanjšanje energije iz Rusije namerava Komisija nameniti:

• 29 milijard evrov v elektroenergetsko omrežje do leta 2030, da bi omogočili večjo uporabo električne energije.

• 37 milijard evrov za povečanje proizvodnje biometana do leta 2030
   
• 10 milijard evrov naložb za uvoz zadostne količine utekočinjenega zemeljskega plina in plina iz plinovodov do leta 2030.
   
• 1,5-2 milijardi evrov za varnost oskrbe z nafto.
   
• 56 milijard evrov za energetsko učinkovitost in toplotne črpalke do leta 2030.
   
• 41 milijard evrov za prilagoditev industrije, da bo do leta 2030 uporabljala manj fosilnih goriv.
   
• 113 milijard evrov za obnovljive vire energije (86 milijard evrov) in ključno vodikovo infrastrukturo (27 milijard evrov) do leta 2030.

Čeprav je večina tega denarja predvidena za čisto energijo, je še vedno načrtovan velik znesek za novo infrastrukturo za fosilna goriva, ki jih bomo morali postopoma odpraviti, če želimo doseči cilj 1,5 °C iz Pariškega sporazuma.

 

• Načrt bo poslan Evropskemu parlamentu in Svetu. V postopku soodločanja se bo treba dogovoriti o dveh zakonodajnih elementih, vključno z:
  • Predlogom uredbe o poglavjih REPowerEU v načrtih za oživitev in odpornost,
  • Spremembo direktiv o obnovljivih virih energije, energetski učinkovitosti stavb in energetski učinkovitosti (pričakuje se, da bodo ključni deli direktiv RED in EED vključeni v sedanje razprave).
     
• Nekateri ključni deli še niso bili predstavljeni, vključno z delegiranim aktom o obnovljivem vodiku. Ta bo predvidoma sprejet v kratkem.
   
• 23. maj: V ponedeljek je treba oddati spomladanski sveženj evropskega semestra. Ta naj bi vključeval priporočila za posamezne države o energetski politiki v skladu s cilji projekta REPowerEU, ki so bila državam članicam izdana v okviru evropskega spomladanskega semestra.
   
• 30. - 31. maj: Evropski svet se bo sestal in med drugim razpravljal o načrtu REPowerEU.
   
• 14. junij: Odbor ITRE Evropskega parlamenta bo glasoval o direktivi o energetski učinkovitosti.
   
• 13. julij: Odbor ITRE Evropskega parlamenta bo glasoval o direktivi o obnovljivih virih energije.