Evropska komisija je ta teden objavila drugi del paketa »Pripravljeni na 55«. Paket vsebuje niz novih in revidiranih predlogov v zvezi z energijo in podnebjem.
 

1. Revizija direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD). 
2. Nova pravila za preprečevanje uhajanja metana v energetskem sektorju.
3. Tretji plinski paket: nov EU okvir za dekarbonizacijo plinskega sektorja in promocijo vodika. 

Izšli so tudi ostali zakonodajni predlogi, ki spadajo pod Evropski zeleni dogovor:

1. Obnova trajnostnih ciklov ogljika.
2. Paket za zeleno mobilnost.
3. Priporočilo Sveta o obravnavi socialnih in delovnih vidikov pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost. 

Kontekst paketa »Pripravljeni na 55« 
Evropski zeleni dogovor postavlja EU na pot podnebne nevtralnosti do leta 2050, Evropski podnebni zakon pa evropsko zavezo za znižanje toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030 glede na leto 1990 postavlja v zakonodajne okvirje.


  
Prvi del paketa »Pripravljeni na 55«
Kako bo Evropa dosegla zastavljen ambiciozni cilj znižanja TGP je podrobno zapisano v svežnju zakonodajnih predlogov »Pripravljeni na 55«, katerega prvi del (in tudi večinski del) je bil objavljen 14 julija 2021. Vsebuje dvanajst zajetnih predlogov, ki se nanašajo na najbolj onesnaževalne sektorje kot so promet, zgradbe in energetika. Prvi del paketa je trenutno del diskusij v Evropskem parlamentu kot tudi Svetu, zadnji je 2. in 6. decembra izdal dva poročila o napredku glede pregleda prvega dela paketa.
 
Zunanji dejavniki, ki so vplivali na drugi del paketa
Na končno obliko drugega paketa sta po vsej verjetnosti pomembno vplivala tudi dva zunanja dejavnika, ki sta v zadnjih mesecih oblikovala pot evropske podnebne politike – to sta mednarodna podnebna konferenca COP26, ki se je odvila v začetku novembra in pa znatno povišanje cen energentov.
 
Države članice so razdvojene glede primernega dolgoročnega ukrepanja za znižanje cen energentov na trgu, Evropska komisija je v »plinskem paketu« naslovila tudi ta problem in izdala ukrepe za znižanje cen energentov.
 
COP26 je z osrednjim Glasgowskim podnebnim paktom povečal pritisk na države na globalni ravni glede podnebnega ukrepanja in za pričakovati je bilo ambicioznejše ukrepe v tej ediciji evropske podnebne politike. A prvi odzivi na drugi del paketa »Pripravljeni na 55« s strani strokovne javnosti niso vzpodbudni, z večino deležnikov razočaranih nad pomanjkanjem širokopoteznosti, ki je spremljala julijski del paketa.
 
24. novembra je Evropski parlament gostoval podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa – prvega moža Evropskega zelenega dogovora in Slovensko predsedstvo v Evropskem svetu pri debati o preseku Glasgowskega podnebnega pakta in paketa »Pripravljeni na 55«. Timmermans je med debato pozval k povečanem trudu, da bi EU sprejela paket že pred COP27, ki je predviden za konec leta 2022.
 
Kaj vsebuje drugi del paketa?
 
Revizija direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD)
Čeprav so skoraj vse države članice trenutno direktivo EPBD, nazadnje posodobljeno leta 2018, ustrezno uvedle v nacionalno zakonodajo, je še vedno več kot 75 % obstoječih stavb energetsko neučinkovitih, kar 85–95 % od teh pa naj bi jih leta 2050 še vedno obstajalo. »plitve« prenove ustvarjajo zelo nizke prihranke energije, pa vendar so tiste, ki se najpogosteje izvajajo na ravni EU, večina naložb gre v te prenove. Tako je nujno potrebna revizija.
☒ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☐ Nova zakonodaja

Grafični prikaz 1: sektorji, ki jih Revizija direktive EPBD naslavlja.
Odstotki predstavljajo EU27 emisije TGP v letu 2019.
 
Kaj vsebuje?
Komisija je izdala predlog uskladitve pravil za energetsko učinkovitost v stavbah z Evropskim podnebnim dogovorom.
Vse nove stavbe morajo biti nič-emisijske od leta 2030 dalje.
Uvedba obveznih minimalnih standardov energetske učinkovitosti, ki zahteva renovacijo 15 % najslabših stavb po standardih energetske učinkovitosti.
Krepijo se določbe o energetskih izkaznicah, ki prinašajo jasnejše in izboljšane informacije in razširitev obsega stavb pod obvezo pridobitve izkaznice.
Nacionalni energetski in podnebni načrti bodo morali vključiti časovnico opuščanja fosilnih goriv v ogrevanju ni hlajenju stavb najkasneje do leta 2040.

Kritike
»Namesto da bi revizija EPBD določila datum postopnega opuščanja kotlov na fosilna goriva v gospodinjstivh, je podala le pravno podlago, na podlagi katere lahko nacionalne vlade to storijo, če želijo.« so navedbe portala Energy Monitor. Nevladna organizacija E3G je revizijo označila za premalo ambiciozno.
 
Plinski paket
Tako imenovani »plinski paket«, sestoji iz direktive, ki določa vseevropska pravila za notranji trg z zemeljskim plinom in vodikom in uredbe o notranjem trgu za obnovljive in zemeljske pline in vodik. Cilj paketa je usmeriti trg proti nizko ogljičnim in obnovljivim virom energije kot alternativi fosilnemu plinu, ki bo do leta 2050 moral postati stvar preteklosti za doseg cilja EU glede podnebne nevtralnosti.
☐ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☒ Nova zakonodaja

Grafični prikaz 2: sektorji, ki jih plinski paket naslavlja.
Odstotki predstavljajo EU27 emisije TGP v letu 2019.
 
Kaj vsebuje?
Eno glavnih vodil je tudi vzpostavitev trga za vodik, kar vključuje kreacijo pravega okolja za investicije.
Uvaja se sistem certificiranja za nizko ogljične pline, kot je biometan.
Komisija predlaga, da se dolgoročne pogodbe za dobavo fosilnega zemeljskega plina ne smejo podaljšati po letu 2049.
Paket vsebuje tudi nove ukrepe za pomoč potrošnikom pri izbiri dobaviteljev plina preko učinkovitih orodij za primerjanje cen, podatkov in pametnih tehnologij.

Nova pravila za preprečevanje uhajanja metana v energetskem sektorju
Pomen izpustov metana v energetskem sektorju kot pomembne spremenljivke pri doseganju željenih ciljev zmanjšanja, je opredeljen v novi strategiji EU za zmanjševanje emisij metana, objavljeni 14. oktobra 2020. V dokumentu so obravnavani naslednji sektorji, najbolj obremenjeni z izpusti metana: (i) energetika, (ii) kmetijstvo, (iii) odpadki in (iv) odpadne vode.
☒ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☐ Nova zakonodaja

Grafični prikaz 3: sektorji, ki jih nova pravila za metan naslavljajo.
Odstotki predstavljajo EU27 emisije TGP v letu 2019.
 
Kaj vsebuje?
Tokrat pa je podan zgodovinsko prvi zakonodajni predlog za zmanjševanje emisij metana v energetiki kot glavnem viru izpustov metana, natančneje so to industrije nafte, plina in premoga. Predlogi vključujejo:

• Obvezno merjenje, poročanje in preverjanje za vse emisije metana, povezane z energijo.
• Obveza za odkrivanje in odpravljanje uhajanj na vsej infrastrukturi fosilnega plina (predvsem cevovodi), pa tudi na kateri koli drugi infrastrukturi, ki proizvaja, prevaža ali uporablja fosilni plin.
• Prepoved rutinskega »odzračevanja« in sežiganja metana v energetskem sektorju.

Ostali zakonodajni predlogi pod okriljem Evropskega zelenega dogovora

Obnova trajnostnih ciklov ogljika (Sustainable Carbon Cycles)
Strategije odvzema ogljika iz atmosfere, v obliki pogozdovanja, alternativnih kmetijskih praks ali inženirskih rešitev bodo imele ključno vlogo pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Take strategije lahko uravnotežijo emisije iz sektorjev, v katerih je zmanjšanje emisij TGP najtežja naloga, to so sektorji letalstva, industrija jekla, kmetijstvo itd.
☐ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☒ Nova zakonodaja

Grafični prikaz 4: sektorji, ki jih pobuda Trajnostni ogljični cikli naslavlja.
Odstotki predstavljajo EU27 emisije TGP v letu 2019.
 
Kaj vsebuje?
Cilj pobude je:

• Podpreti razvoj trajnostnih rešitev za odstranjevanje ogljika.
• Komisija predlaga akcijski načrt za spodbujanje skladiščenje ogljika v tleh
• Do konca leta 2022 je predviden tudi regulativni okvir za certificiranje odstranjevanja ogljika z namenom pospešiti industrijske rešitve odstranjevanja ogljika.

Pobuda za trajnostne proizvode (SPI) 
Pobuda bi morala biti objavljena z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo konec decembra 2021, a je prestavljena na leto 2022.
☐ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☒ Nova zakonodaja
 
Težko pričakovana pobuda za trajnostne proizvode bi morala biti objavljena že v Akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, ki je izšel v marcu 2020, a je bila prestavljena na konec leta 2021. Trenutni datum objave na spletni strani Evropske komisije je prvo četrtletje 2022. Prvotni razlogi za zamudo naj bi bili primanjkljaj osebja in resursov po podatkih portala EURACTIV, ta zamuda pa bo po ocenah organizacij ECOS in European Environmental Bureau povzročila kar za dodatnih 10 milijonov ton ekvivalenta CO2 škode vsako leto do leta 2030. Pobuda bo sicer vključevala revizijo »Ecodesign direktive« in predlagala dodatne zakonodajne ukrepe za povečanje trajnosti proizvodov na EU trgu.
 
Pobuda bo konkretno spremenila lansiranja proizvodov na evropskem trgu. Pričakuje se, da bo restruktuirala vse aspekte oblikovanja, proizvodnje in prodaje proizvodov in utrnila pot EU trgu na katerem bodo trajnostni proizvodi normativ.