Kaj prinaša digitalizacija gradbeništva?

September
2021
29
Skoraj vsak večji projekt je 30 % dražji od načrtovanega.

Z BIM tehnologijo bi se to lahko spremenilo. Brez novih zgradb v svetu z naraščajočo populacijo ne moremo. Ampak gradnja je lahko zelo kaotična, saj je v projekte, pa najsi gre za stanovanjske enote, bolnišnico, tovarno ali nakupovalni center, vključenih več raznolikih igralcev. Stremenje k pametnih stavbam, ki bodo, kot nam napovedujejo futuristi, nekoč celo vedele, kakšno je naše zdravstveno stanje, kakšno svetlobo potrebujemo glede na trenutno počutje in ali bi bilo smotrno izklopiti TV, ker potrebujemo počitek, s seboj prinaša tudi napredne tehnologije, nove poslovne modele in tudi nov način razvoja načrtovanja. Vse to prinaša v gradbeništvo veliko izzivov, s katerimi se nekateri že uspešno spoprijemajo, smo slišali na dogodku Šampioni zelene preobrazbe, kampanje za razogljičenje gospodarstva in doseganje ciljev zelenega dogovora.

Manj presenečenj, nižji stroški

»Veliko izzivov je v gradbeništvu,« pravi Kevin Bauer, vodja področja BIM & Digital Twin za Evropo pri podjetju Siemens. »30 % vsega materiala konča kot odpadek. 38 % vseh izpustov CO2 povzročijo zgradbe,« Bauer postreže z nekaj podatki. In ker iz načrtov o ogljični nevtralnosti EU ni izvzeta nobena panoga, v svetu in tudi pri nas že uporabljajo napredne tehnologije, ki gradbeništvo in posledično stavbe, prestavljajo v novo dimenzijo. S sodobnimi trendi se namreč povečuje uporaba tehnologije BIM (Building Information Modeling).

Gradbeništvo in z njim grajeno okolje se digitalizira. Nekoč bo vsaka vtičnica povezana s pametno napravo: vsak pralni stroj, aparat, luč ipd. Stavbe bodo opremljene s senzorji, ožičene in lahko bomo analizirali vse zbrane podatke,« o novostih pravi Žiga Turk, prodekan ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in vodja programske skupine eGradbeništvo. Ker bodo stavbe prihodnosti pametne, torej opremljene z mnogimi senzorji, ki bodo bdeli nad »zdravjem stavbe«, je že danes ključno, da jih gradimo tako, da bo v prihodnje čim manj presenečenj in da bodo stroški čim nižji. Slednje je mogoče z BIM, česar ideja je, da je vsaka snovna stvar tudi digitalizirana oziroma dostopna v digitalni obliki. »Da jo v modelu simuliramo in šele potem naredimo,« pravi Turk. Sledenje je še kako pomembno v luči podatka, kot pravi Bauer, da se kar 30 % projektov ne drži budžeta. Zato v tehnologiji BIM in Digital Building Twins vidi prednosti za učinkovito gradbeno poslovanje. »Stavba je le tako dobra, kot je digitalni dvojček BIM,« je poudaril Bauer in pojasnil, da je treba v BIM model vnesti vse podatke, tudi vsako kamero, celoten varnostni sistem, vse kar bo v stavbi, »saj je to model v realnem času, to je digitalni dvojček«. »Cilj je avtonomna regulacija brez človeškega posredovanja,« je pojasnil Žiga Turk.

Z BIM modelom do rešitve težave 30 % hitreje

Prvi projekt, ki ga je naredil Siemens v modelu BIM, je bil pred dvema letoma. V projektu so, tako Bauer, načrtovali vse: varnostne sisteme, detektorje dima, pametne rešitve ipd. Naročnik je bila neka švicarska bolnišnica. Odločili so se za 3D model s skeniranjem. Potem so 3D posnetke vnesli v BIM in v modelu tudi preko digitalnega dvojčka preverili, ali vse deluje. »To je še posebej priročno pri velikih, bolj zahtevnih projektih, kot so bolnišnice ipd. Te sheme so odlične, ker lahko pokažejo tudi, kje je alarm, če se recimo ta sproži v realnem času. Vse lahko pregledamo na daljavo in posledično do rešitve problema v nekem sistemu pridemo 30 % hitreje. V 3D modelu, v katerega damo realne podatke v živo, lahko pogledamo, kje je težava,« je Bauer opisal izkušnjo.

Digitalizacija gradbeništva, katere osrednji (a nikakor edini gradbeni element) je BIM ali gradbeništvo 4.0, kot ga tudi imenujejo, pa po svetu poteka z raznoliko hitrostjo. »Mi imamo projekt s kitajsko univerzo in jim malce zavidamo, ker tam veliko gradijo in lahko tudi intenzivneje vnašajo inovacije,« je povedal Turk in dodal, da sistem, v katerem digitalno delajo, spremljajo tudi cene električne energije in optimizirajo tudi rabo toplote, dvigala, prihod ljudi na delo.

S klikom do gradbenega dovoljenja

Gradbeništvo se digitalizira skozi programske pakete, s čimer imamo manj stroškov gradnje,« poudarja Turk in dodaja, da se pri nas že digitalizirajo gradbeni postopki. Gradbena in lokacijska dovoljenja naj bi se digitalizirala; tudi javno naročanje bo z digitalizirano in posledično bolj transparentno. Prihajajo roboti in pametni stroji, »a ta robotizacija ne bo tako intenzivna kot v nekaterih drugih panogah,« meni Turk. Digitalizacija gradbenega okolja namreč poveča predvidljivost gradnje in manjša stroški; s tem se bodo pojavili tudi novi poslovni modeli. Kaj pa uvajanje BIM v javno upravo? »Premaknilo se je s strateškim svetom za digitalizacijo. V gradbenem zakonu je določilo, da bo za javne investicije za določeno vrednost uporaba BIM nujna,« pravi Turk. Pravi tudi, da z uvajanjem BIM v javno upravo ne zaostajamo, čeprav so to nekatere države že sprejele, »a uporabljajo BIM manj kot mi«.
Copyright 2020 KOC INOVATIS | Pogoji poslovanja
Oblikovanje spletne strani MMstudio